Pogosta vprašanja o uvozu in izvozu iz Združenega kraljestva

OBDAVČLJIVA TEŽA: NAVIGACIJA PO IZRAČUNIH RAZMERIJ

V: Kako določite obdavčljivo težo na podlagi razmerja med prostornino in težo v ponudbah za prevoz?

O: Ponudbe za nacionalni in mednarodni prevoz temeljijo na razmerju “teža/prostornina” za izračun pravilnih stroškov, kar imenujemo obdavčljiva teža. Orodje, ki omogoča pravilno pripisovanje stroškov prevoza, je tako imenovano “razmerje”.

Začnimo s preprostim načelom za boljše razumevanje primera: tovornjak, poln sena (zelo obsežnega), tehta le nekaj ton v primerjavi s skupno nosilnostjo vozila (24 ton). V takem primeru dejanska teža blaga ne bi pokrila nastalih prevoznih stroškov.

Kako torej določiti pravilno stopnjo v podobnem primeru? Polpriklopnik z nosilnostjo 24.000 kg ima prostornino tovora približno 80 m³, ravno ploščad dolžine 13,60 metra in zmogljivost za skladiščenje 34 palet (80 × 120 cm) ali 32,64 m² (1 paleta EUR ima površino nekaj manj kot 1 m²).

Izračun je naslednji:

• 24.000 kg / 80 m³ = 300 kg (1 m³ = 300 kg)
• 24.000 kg / 13,6 m = 1764 kg (1 m ravne plošče = 1764 kg)
• 24.000 kg / 34 palet = 705 kg (1 m² ali 1 EUR paleta = 705 kg)

Vendar obstajajo ponudbe z drugačnim razmerjem, kot je 1m³ = 200 kg. Tovrstne ponudbe se morda zdijo privlačne, vendar zaradi zgoraj navedenih razlogov pogosto skrivajo dražje cene. Obstajajo tudi primeri, ko se razmerje na m² ali na paleto ne uporablja, kar je pogosto v škodo stranke, ki se ji zaračunajo stroški prevoza.

Zakaj bi plačevali za 7 tekočih metrov, če je po podrobni analizi pošiljke dejansko zasedenih le 6 tekočih metrov? Prihranite en meter, ki ga ne bi uporabili. V tem primeru je primernejša stopnja na m² ali na paleto. V izogib nesporazumom je treba opozoriti, da je prednost za stranko tem večja (v smislu prihranka), čim več razmerij je navedenih v ponudbi.

Za blago “izven mere”, za katerega ni enotnosti in standardov glede pakiranja, so v ponudbi navedeni “linearni metri”. To temelji na preprostem načelu, da se prostor, ki ga zaseda določena pošiljka, primerja z največjo dolžino, ki jo zaseda.

Vendar se lahko zgodi, da je paket dolg toliko, da je potrebna linearna mera, njegova širina in teža pa lahko omogočata natovarjanje drugega blaga, ki je postavljeno zraven. Cilj tega je optimizacija pošiljk in posledično prihranek denarja za stranko. Tudi v tem primeru je primerneje uporabiti stopnjo na kvadratni meter (m²).

Zaradi popolnosti informacij je treba poudariti, da so včasih paketi lahko izjeme, na primer zaradi teže ali oblike, ki jih je treba na vozilu namestiti na enakih razdaljah, da se zagotovi varnost med prevozom (linearna mera).

V zapletenem svetu ladijskega prometa je vse natančno logično povezano s tem, kaj se prevaža, in ustvarjeno prostorninsko maso. Zato morajo biti razmerja med seboj sorazmerna, pri čemer je koeficient m³ sorazmeren z m² oziroma z linearnim metrom; vse v primerjavi z največjo dovoljeno maso vozila.

Z uporabo tarife na m² ali paleto oziroma na dejanski prostor, ki ga zaseda vozilo, je mogoče natančneje izračunati obdavčljivo težo, prihranek pa je v primerjavi s pavšalno tarifo na meter ploskega tovornjaka občuten.

Drug primer je, če gre za nepakirane kartone, ki se lahko zlagajo drug na drugega, kjer bi bilo razmerje na m³ bolj konkurenčno.

Nenazadnje ponudbe, ki temeljijo na dejanski teži (brez razmerij), predstavljajo tveganje tako za dobavitelja, ki bi bil prisiljen kmalu zvišati ceno, kot tudi za stranko, ki bi lahko plačala prevelik prevoz, če bi bila stopnja obdavčena na podlagi dejanske teže.

Z razumevanjem “razmerij” lahko bolje razumemo različne primere ustvarjenih tovornih stopenj.

Zaprosite za informacije in posodobitve o vaših cenah enega od naših strokovnjakov; z veseljem vam bomo najbolje svetovali!